Psihoterapija

pains-900x450

Psihoterapija ni svetovanje, ampak je proces, ko spoznavamo sami sebe. Je proces spremembe. Življenje je nenehno spreminjanje. Spreminjanje je naša narava…pa vendar nas plaši tisto spreminjanje, ki ogroža vse, kar ima za nas pomen varnosti, gotovosti, pomembnosti…tudi, če za ceno starega plačujemo z notranjo bolečino in nemirom.  Psihoterapevt pozna korake, ovinke, strmine in strahove s katerimi se srečujemo na tej poti. Z roko v roki vas pelje skozi bolečino in pomaga odstraniti tančico do vaših potencialov in notranjega miru.

V procesu psihoterapije se posameznik  pogosto sreča z zelo intenzivnimi čustvi ter občutki do sebe in bližnjih, kot so bolečina, žalost, jeza, razočaranje, zamere, krivda, sram…  Prihaja do odporov in razočaranj, tudi v razmerju do terapije in terapevta. Odpori so običajen in nujen del procesa.

Psihoterapija je v osnovi zdravljenje s pogovorom. Je proces, v katerem oseba s pomočjo razumevanja, tolerance, topline, občutka varnosti in sprejetosti, ki so temelji psihoterapevtskega odnosa, pridobi bolj pozitiven pogled nase in na svojo prihodnost in lažje napreduje v vsakdanjem življenju. Spoznava sebe, širi svoje razumevanje in ozavešča svoje potrebe. S pridobivanjem novih izkušenj znotraj psihoterapevtskega odnosa krepi svoje notranje vire moči, spreminja svoje vzorce funkcioniranja in presega manj funkcionalne načine reševanja svojih stisk ter se uči bolj uspešno reševati težave.

Psihoterapevt pri svojem delu uporablja različne metode in tehnike, s katerimi klientu skozi pogovor pomaga k razumevanju njegovega čustvovanja, mišljenja, doživljanja in vedenja do samega sebe in do drugih. Pomaga pri iskanju lastnih, za klienta sprejemljivih rešitev in postavljanju dosegljivih kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Psihoterapevt je klientu v oporo in ga spremlja v njegovem procesu iskanja rešitev in osebnostne rasti.

Sistemska družinska psihoterapija je v svojem delu usmerjena na rešitev. Posameznika vedno razume znotraj socialnega konteksta, iz katerega izhaja, poudarek je predvsem na družinskem sistemu, saj sprememba enega člana družine ponavadi vpliva na spremembo celotnega družinskega sistema. Sistemski pristop se osredotoča na posameznikove vire in moči. Posameznik, par ali družina se skozi varen terapevtski proces in s posebnimi terapevtskimi postopki in intervencijami uči spreminjati svoje nefunkcionalne zaznave in odnose v bolj uspešno delujoče. Razvijajo se nove oblike sporazumevanja, reševanja problemov in medsebojne podpore, ki bistveno pripomorejo k boljši kvaliteti življenja vseh udeležencev terapije.

Psihoterapevtski proces poteka v treh fazah:

  • Začetna faza, v kateri opredelimo problem, vzroke, cilje, način terapije in sodelovanja ter zastavimo terapevtski delovni odnos.
  • Srednja faza, v kateri terapevt z različnimi psihološkimi intervencijami vodi in usmerja proces zdravljenja težav.
  • Zaključna faza, v kateri izpeljemo proces zaključevanja in poslavljanja.

Dolžino psihoterapevtskega procesa se ne da točno definirati, saj je odvisna od več dejavnikov ( definirani cilji, vrsta in trajanje težav, posameznikova motiviranost in njegova zmožnost za spremembe ). Lahko traja le nekaj ur, lahko več mesec ali pa celo več let. Psihoterapija običajno poteka običajno enkrat tedensko, oziroma po dogovoru. Stalnost srečanj je pomembna. Zagotavlja namreč nemoten potek terapije, saj ustvari občutek zanesljivosti in varnosti.

Ključna prvina psihoterapevtskega procesa je zaupen in varen odnos med terapevtom in posameznikom; brez tega se posameznik ne more počutiti sprejetega in varnega. Posameznik in terapevt skupaj raziskujeta probleme, njihove vzroke in rešitve ter pri tem oblikujeta zaupen, varen in konstruktiven odnos oziroma terapevtsko delovno alianso, ki je ključni dejavnik uspešne terapije.

Pravilo zaupnosti zavezuje obe strani – terapevta in posameznika. Ustrezna psihoterapevtska obravnava ni možna brez upoštevanja tega pravila, ki je del terapevtskega dogovora, ne glede na obliko terapije. V skladu s tem so vse vsebine, ki so deležne predelave na terapevtskih urah, zaupne narave in jih ni dovoljeno javno obravnavati.

VPRAŠALNIK O OSEBNEM ŽIVLJENJU

Vprašalnik je namenjen ljudem, ki pridejo v terapevtsko obravnavo. V njem se sprašuje po osebnih in biografskih podatkih, ki se jih zastavlja v psihoterapevtskem pogovoru, a običajno niso predmet vsakdanjih pogovorov. Vprašalnik naj bi vas vzpodbudil k spoznavanju samega sebe, zato si vzemite dovolj časa zanj.

Vprašanja so urejena tematsko. Pri tem ni pomembno, kje začnete odgovarjati. Če na eno ali več vprašanj nočete ali ne morete odgovoriti, je tudi prav. Je pa priporočljivo, da s svojim terapevtom / terapevtko spregovorite o tem, kaj vas je zadržalo, da niste odgovorili.

Izrecno  je poskrbljeno, da bodo vaši odgovori obravnavani zaupno. Nanj ne vpišite svojega imena. Vprašalnik bo na vpogled samo vašemu terapevtu oz. terapevtki.

SPLOŠNA VPRAŠANJA

Kaj vas je privedlo k meni?
Od kdaj imate te težave? Kdaj ste jih prvič začutili? Ali nastopijo predvsem v določenih situacijah? Katerih?
Kaj se je dogajalo v vašem osebnem in poklicnem – delovnem življenju, ko so se vaše težave začele?
Predstavljajte si, da teh težav ne bi več imeli. Kaj bi se s tem za vas spremenilo? Del vas bi bil gotovo srečen. Morda pa obstaja del vas, ki bi bil zmeden in bi čutil drugače?
Kaj ste do sedaj že storili za rešitev oz. ublažitev vaših težav?


VPRAŠANJA O VAŠI  AKTUALNI ŽIVLJENJSKI SITUACIJI

Pri teh vprašanjih gre za to, kako se počutite v vaših aktualnih življenjskih okoliščinah. Kaj pogrešate? Kaj ne ustreza vašemu lastnemu bistvu? Kaj pa je dobro?

Kateri poklic (delo) trenutno opravljate? Če ste brezposelni, od kdaj in  kateri so razlogi za to?

Kaj je bilo odločilno pri vaši  izbiri  poklica? Bi morda želeli delati v drugem poklicu? Zakaj?

Kako shajate s svojimi sodelavci, predpostavljenimi / mentorji ali podrejenimi?

Koliko časa potrebujete do svojega delovnega mesta in spet domov? Koliko ur povprečno delate skupaj z nadurami tedensko in koliko časa potrebujete za domača opravila?

Kako shajate s svojim denarjem? Ali včasih zapravite več, kot bi hoteli? Ali ste kdaj pretirano varčni?

Ali imate dolgove, ki vas zelo obremenjujejo?

Kako si oblikujete svoj prosti čas?  Ali ste s tem zadovoljni?

Ali ste zadovoljni s svojim krogom prijateljev in znancev? Če niste, kaj pogrešate?

Ali imate prijatelje, na katere se lahko zanesete?

Živite v stalni partnerski zvezi? Kako se v njej počutite?

Kje in kako stanujete? Ste zadovoljni s sedanjim stanjem, ali si  želite kakšne spremembe?

 

VPRAŠANJA O VAŠEM OSEBNEM ŽIVLJENJU

Osebni podatki:

Ime in Priimek:

Datum rojstva:

Kraj:

Preselitve z približnimi datumi:

Stan:

Spol:

Otroci (če jih imate, navedite njihovo starost)

Naslednje številke označujejo vašo takratno starosti. Naštejte za vas pomembne dogodke (kolikor  vam je poznano) za vsako navedeno starost.

1 – 3 let

3 – 6 let

7 –  10 let

 10 –14 let

14 – 17 let

17 – 20 let

20 – 24 let

24 – 28 let

28 – 32 let

32 –36 let

36 let …….

 

Kaj veste o svojem rojstvu in nosečnosti z vami? Kakšna je bila takrat situacija (materialna in psihična) staršev? Kakšen je vaš današnji občutek o tem?

Kakšen je bil vaš razvoj v šoli?

Kaj ste se kot otrok najraje igrali? (Navedite prosim približne starosti.)

Kako bi danes opisali vaš takratni odnos do drugih fantkov in punčk?

Podčrtajte prosim, kar vam je poznano iz otroštva:

močenje postelje                           kolcanje                             grizenje nohtov

problemi s spanjem                       problemi s hrano              želodčne težave

glavoboli                                        izbruhi jeze                        osamljenost

plahost                                           občutljivost                        kraje

drugo:

Kakšne strahove ste imeli v otroštvu (npr.: strah pred temo)? Pri kateri starosti so nastopili? Ali še trajajo?

 

VPRAŠANJA O DRUŽINSKIH RAZMERAH

Na naslednjih straneh  se sprašuje po biografskih podatkih iz vašega otroštva in o tem, kako ste se kot otrok v družini počutili, kako ste doživljali svoje starše in brate in sestre  (če ste jih imeli).

 

VPRAŠANJA O MATERI

Biografski  podatki:

-starost:

-poklic:

-stan:

-ime:

Boluje ali je bolovala vaša mati za kakršnimi koli boleznimi?

Katere posebnosti naj bi, po vašem mnenju, imela?

Kako ste svojo mater doživljali v otroštvu? Je bila npr.:zadovoljna, nesrečna…?

Kako bi opisali svoj nekdanji odnos do  svoje matere, kakšen je sedaj?

 

VPRAŠANJA O OČETU

Biografski  podatki:

-starost:

-poklic:

-stan:

-ime:

Kakšne morebitne bolezni je imel vaš oče?

Kakšne posebnosti bi mu pripisali iz  vašega stališča?

Kako ste doživljali vašega očeta v otroštvu, je bil npr.: zadovoljen ali  nesrečen?

Kako bi  opisali vaš  prejšnji odnos do očeta,  kakšen je sedaj?

 

VPRAŠANJA O MOREBITNIH BRATIH IN SESTRAH

Imate brate ali sestre, če jih imate, koliko? Opišite vrstni red bratov in sester, kakor so se rodili. Navedite tudi podatke o razliki v starosti.

Ali  so  vaši  bratje in sestre imeli kakšno neobičajno bolezen?

Opišite na kratko vaš odnos s sestrami  in brati v otroštvu.

So bile v vaši družini po vašem mnenju pripisane posameznim članom določene vloge

(npr.: starejši sin naj bi prevzel družinsko  podjetje, mlajša sestra je bila odgovorna za dobro počutje matere, itd.)?

Kaj počnejo vaši bratje in sester danes (poklic, družina…)?

 

DRUGI SORODNIKI

Katere stare starše ste še poznali in kakšen je bil vaš odnos do njih takrat?

So imeli stari starši kakšne bolezni ali psihične posebnosti? Če so že umrli, zaradi česa so umrli?

Kateri sorodniki so še bili pomembni za vas  in zakaj?

 

VPRAŠANJA O DRUŽINSKI DINAMIKI

V tem poglavju so vprašanja o tem, kako ste doživljali in občutili odnose v vaši primarni družini. Pri tem ni važno, kaj se je objektivno dogajalo, ampak kako ste vi to doživljali.

Opišite na kratko odnos med staršema.

Kakšen odnos med staršema ste si želeli,  kaj je v tem odnosu manjkalo in česa je bilo za vas  preveč?

Na kratko opišite domačo atmosfero, v  kateri ste zrasli. Kako  ste se v njej počutili?

Kdo  se  je doma z vami soočal, kako ste ta soočanja občutili? Ali so vaša mnenja, ko ste bili otrok, jemali resno? S kom in o čem ste se prepirali? Ste lahko uveljavili svoje interese? Na kakšen način?

S kakšnimi sredstvi so starši nastopali v konfliktih proti vam?

Ali ste se lahko v konfliktih povezali s sestrami in brati?

Ste se lahko na koga obrnili, če ste imeli problem? Kako  se ob tem počutite?

Je bilo še kaj drugega v vaši družini, kar je soustvarjalo družinsko atmosfero? Če je bilo, poskusite opisati

Predstavljajte si situacijo, ko cela družina sedi za mizo pri kosilu. poskušajte to situacijo naslikati ali  opisati (kdo  s kom govori, kdo  je prvi  postrežen  itd.). Opišite, kako ste to  situacijo  občutili.

Ste se v tej družini  počutili  kakorkoli oškodovani? Če da, v čem je bila ta oškodovanost?

Kaj je bil najsrečnejši trenutek Vašega otroštva?

 

VPRAŠANJA O OBNAŠANJU V  KONTAKTIH

V tem poglavju se boste lahko soočili z vašim aktualnim obnašanjem v kontaktih in vašimi sedanjimi življenjskimi občutki. Pri tem je odločilen vaš današnji občutek.

Kako navezujete kontakte? Je to za vas lahko ali težko? Kaj pri  tem občutite?

Kako vam gre pri sklepanju prijateljstev, kakšnim prijateljstvom dajete prednost?

Kako se počutite v skupini? Ste tip, ki je v skupini v ospredju, ali se držite bolj v ozadju? Kaj vam na vašem obnašanju v skupini ugaja in kaj ne?

Kaj pogrešate v vaših sedanjih kontaktih?

Kakšne izkušnje imate v kontaktih z drugimi? Se počutite npr. bolj podredljivi, odvisni ali preudarni in neodvisni?

Kakšen je vaš prevladujoč občutek v življenju? Pustite, da vsak stavek nekoliko deluje na vas, potem se samoocenite s pomočjo priložene številčne skale:

3 = popoln ja                                          

2 = v glavnem ja                                    

1 = včasih ja                                            

0 = neodločen

-1 = včasih ne

-2 = v glavnem ne

-3 = popoln ne

Pri ustrezni vrednosti napravite križec!

 

V glavnem imam občutek nezaščitenosti3     2     1     0     -1     -2     -3
Hrepenim po globlji povezanosti, hkrati pa se bojim, da bi me čustva preplavila.3     2     1     0     -1     -2     -3
Ves svet se mi zdi  grozljiv, rajši se držim stran od njega.3     2     1     0     -1     -2     -3
Komaj  čutim, da je kaj prostora zame in za moje doživljanje na tem svetu, ne počutim se zares povezanega s svetom.3     2     1     0     -1     -2     -3
Moram se stalno naprezati.3     2     1     0     -1     -2     -3
Lahko se zelo hitro prilagodim situaciji, a vendar  mi prav tako hitro zbeži iz rok.3     2     1     0     -1     -2     -3
Zdi se, da moji vtisi in občutki  vedno znova izginejo.3     2     1     0     -1     -2     -3
Zame ni nikoli tega, kar potrebujem.3     2     1     0     -1     -2     -3
V svojem življenju se moram vedno nedvoumno odločati, bodisi potrditi ali zavrniti.3     2     1     0     -1     -2     -3
Skoraj nimam socialnih kontaktov, izogibam se  javnosti.3     2     1     0     -1     -2     -3
Težko delam z drugimi, sem posebnež.3     2     1     0     -1     -2     -3
Pri vsem, kar počnem, čutim časovno stisko.3     2     1     0     -1     -2     -3

 

Če vas našteti stavki ne označujejo dovolj, jih še enkrat začutite in poskusite formulirati svoj stavek.

 

Kako se počutite v prepirih z drugimi? Ste mnenja, da se malo ali dosti prepirate? Kaj čutite v prepiru z drugim?

 

VPRAŠANJA O SPOLNOSTI

Kako občutite svojo spolnost? Ste zadovoljni ta trenutek s svojo spolnostjo? Kaj si želite drugače? Kaj vam manjka ali česa je preveč?

Kakšne so po vašem mnenju, vaše seksualne potrebe? (označite ustrezno):

  • zelo močne
  • skoraj močnejše kot normalne
  • normalne
  • prej šibke kot normalne
  • nezainteresiran sem

 

Ali ste bili kdaj prisiljeni proti svoji volji v spolne odnose?

Če imate partnerja, kako občutite Vašega partnerja v spolnosti in kako občuti on vas?

Kdo vas je poučil o spolnosti? Kako ste to občutili? Ob kakšni priložnosti vam je bilo pojasnjeno?

Kako ste doživljali svoje starše v spolnosti?

Ob kakšni priložnosti ste prvič začutili spolno vzdraženost? Kdaj ste to  prvič začutili s partnerjem?

S kolikimi partnerji ste imeli  spolne odnose?

  • z nobenim
  • z enim
  • z 2 – 5
  • z več kot 5
  • ne vem

Ali se bojite, da bi imeli nenavadne seksualne želje ali prizadevanja? Če da, katere?

Ali mislite, da ima vaš partner nenavadne želje?

Kako se počutite, ko govorite z nekom (s partnerjem ali s prijatelji) o vaši spolnosti.?

Kakšno kontracepcijo uporabljate vi ali vaš partner?

Si želite imeti lastne otroke? Če že imate otroke, ali si jih želite še več?

 

KLINIČNA VPRAŠANJA

V tem poglavju boste našli naštete probleme, ki jih mogoče nekatere prepoznate iz svojega lastnega doživljanja. Potem gre za vaše doživljanje telesa in telesno podobo. Pri tem spet ni toliko važno, da je  nekaj  objektivno dokazljivo, ampak edinole za to, kako vi sami to doživljate.

 

V tej razpredelnici najdete vrsto problemov. Poskusite dati samooceno, koliko vas problem zadeva s pomočjo:

0 = sploh ne

1 = malo

2 = močno

3 = zelo močno

 

Prekrižajte prosim številko, ki ustreza vaši oceni! 

glavobol  0    1    2    3bolečine v zgornjem delu hrbta0    1    2    3
pritisk v glavi  0    1    2    3pogoste bolečine v trebuhu0    1    2    3
problemi z očmi  0    1    2    3problemi s koleni

 

0    1    2    3
problemi z nosom  0    1    2    3bolečine v spodjem delu hrbta

 

0    1    2    3
problemi z ušesi  0    1    2    3pogosto zaprtje0    1    2    3
Alergije (astma, seneni nahod, herpes, ječmen)  0    1    2    3boleče noge0    1    2    3
pogosta vnetja grla  0    1    2    3slaba drža0    1    2    3
nevšečnosti z zobmi  0    1    2    3telesne hibe, ki zahtevajo nego0    1    2    3
problemi z lasmi  0    1    2    3previsok krvni pritisk0    1    2    3
pogosti prehladi  0    1    2    3prenizek krvni pritisk0    1    2    3
srbenje kože  0    1    2    3težave s krvnim obtokom0    1    2    3
slaba koža  0    1    2    3težave s srcem0    1    2    3
hitro se zadiham  0    1    2    3razbijanje srca0    1    2    3
stalno pokašljevanje  0    1    2    3bolečine v mišicah0    1    2    3
akutne bolezni  0    1    2    3skoraj nepokreten0    1    2    3
kronične bolečine  0    1    2    3zelo nervozen0    1    2    3
kronične bolezni  0    1    2    3problemi s koncentracijo0    1    2    3
prenizka ali previsoka teža  0    1    2    3občutki  preobremenjenosti0    1    2    3
stalno zgubljanje teže0    1    2    3občasne nezavesti0    1    2    3
prevelik ali premajhen apetit0    1    2    3občutki neravnotežja0    1    2    3
težave z želodcem0    1    2    3občutki napetosti0    1    2    3
spahovanje0    1    2    3večkrat potne roke0    1    2    3
zvijanje po trebuhu0    1    2    3potenje nog0    1    2    3
hemeroidi0    1    2    3rahla rdečica0    1    2    3
problemi z  jetri0    1    2    3občasni valovi potenja0    1    2    3
težave z ledvicami in mehurjem0    1    2    3pogosti občutki strahu0    1    2    3
motnje v delovanju žlez0    1    2    3eksistencialni strah0    1    2    3
pogosta glivična obolenja0    1    2    3misli na samomor0    1    2    3
obolevanje spolnih organov0    1    2    3sanje ali fantazije o smrti0    1    2    3
bolečine ob izlivu semena0    1    2    3nočne more0    1    2    3
menstrualne bolečine0    1    2    3zjutraj se počutim slab in kot pretepen0    1    2    3
težko zaspim0    1    2    3druge težave0    1    2    3
prezaspanost0    1    2    3druge težave0    1    2    3
vedno sem utrujen0    1    2    3druge težave0    1    2    3

 

Ste imeli v času otroštva kakšne neobičajne bolezni? (Navedite tudi približen čas)

Ste imeli kakršnekoli operacije?  Če ste jih imeli,  kdaj?

Kako ocenjujete svoje trenutno zdravje?

Ste kot otrok uživali zdravila? Je vaša mati ob vašem rojstvu dobila medikamente? Uživate sedaj kakšna zdravila, ki so vam bila predpisana? (npr.: psihotike, pomirjevala, druga zdravila kot kortizon….)

Imate izkušnje z drogami? Če da, s kakšnimi?

Katere snovi redno uživate? Navedite približne količine.

kajenje                                                                               uspavala

alkohol                                                                             pomirjevala

kava                                                                                  stimulative

odvajala

 

Za trenutek pojdite vase in narišite potem svoje telo, kot ste si  ga predstavljali od znotraj. Pri tem ne mislite na slikarsko brezhibnost  – Lahko narišete človeško telo, ali  katerokoli drugo figuro. Kar ne morete izraziti s sliko,  pa Vam je pomembno, pripišite enostavno zraven.

                                                                                                                   

                                                                  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kakšno zgodovino ima vaše telo? Ste doživeli mnogo nesreč, v katerih je bilo poškodovano vaše telo? Ste imeli kašne probleme z rastjo (prepočasi, prehitro)? Je bil vstop v puberteto prehiter ali prepočasen? Kaj bi danes v zvezi s tem označili kot vredno pozornosti?

Kako občutite svoje telo, kaj marate na njem in kaj ne?

Se ukvarjate s športom ali kakšno drugo dejavnostjo za  vzdrževanje telesne kondicije?

Imate še lastna opažanja, po katerih do sedaj niste  bili vprašani, ki pa se vam zdijo pomembna?

 

VPRAŠANJA O VAŠEM DUHOVNEM ŽIVLJENJU

Kakšno vlogo je imela duhovnost (ali religija) v vaši primarni družini?

Kako je, po vašem mnenju, to vplivalo na vas?

Kakšno je vaše doživljanje duhovnosti sedaj? Npr. kaj duhovno življenje za vas pomeni? Koliko časa mu posvetite in kako? Kaj je pri tem za vas pomembno?

 

ZAKLJUČNA VPRAŠANJA

Ali vam je odgovarjanje na vprašalnik kakorkoli koristilo?

 

Kritika: Seveda je izbor vprašanj vedno narejen izmed neskončno množico vprašanj. Če so vam določena vprašanja manjkala, ali so vam bila nekatera nerazumljiva, ali ste imeli kakšne kritične pripombe, potem jih navedite prosim tukaj. Vaša ocena nam bo pomagala ta vprašalnik še bolj  izpopolniti.

DELOVNI DOGOVOR in DOGOVOR O VAROVANJU LASTNEGA TER TUJEGA ŽIVLJENJA

 

Ki ga skleneta spodaj podpisana

 

Jurka Uštar

Uni.dipl.soc.delavka  / specializantka sistemske psihoterapije SFU

(Univerza Sigmund Freud, Ljubljana )

 

in

 

————————–

 

 

 

Psihoterapija je proces zdravljenja notranjih stisk in različnih duševnih težav s psihološkimi metodami. Zdravi tudi psihosomatska obolenja. V psihoterapevtski obravnavi se boste posvetili svojim mislim in čustvom, ter si ustvarili jasnejšo podobo o sebi. Najino delo bo potekalo predvsem v obliki pogovora, lahko pa se poslužite tudi likovnih materialov in gibanja s telesom. Koncept sistemske psihoterapije lahko vključuje tudi delo z lutkami, simboli, prakticiranje čuječnosti, morda tudi delo s sanjami.  Možno je, da vam bo poglabljanje v vaša notranja dogajanja vzelo veliko energije in pisanje dnevnika vam bi bilo lahko v pomoč. Vanj si lahko zapisujte svoja razmišljanja , sanje in občutke.

 

O svojem delu govorim s supervizorjem.

 

Najina srečanja so tedenska in trajajo 50 minut. Skupaj določiva ustrezni termin. Zaželjeno je, da se pred zaključkom terapije pogovoriva o vaši prehojeni poti tukaj in položiva nekaj smernic za vašo prihodnost.

 

                                                                                                                                                                

Najino delo je zaupne narave. Anonimnost najinega dela bi morala prekiniti v dveh primerih in sicer, če bi vedela, da si strežete po življenju ali če pretite življenju koga drugega. V obeh primerih bi se poskušala najprej pogovoriti z vami.

 

Dogovor o varovanj lastnega in tujega življenja pomeni, da se zavezujete, da si v času vključenosti v program psihoterapevtskega svetovanja ne boste poskusili vzeti svojega ali tujega življenja.

 

Zavezujete se tudi, da ne boste naredili nobenih dejanj, v katerih bi lahko poškodovali sami sebe, se izpostavljali nevarnim situacijam, v katerih bi prišlo do samopoškodb.

 

 

Jurka Uštar                                                                                                                  Posameznik

 

 

 

V Ljubljani, dne :

NAROČILA IN REZERVACIJE

Naročila za kisikovo terapijo  sprejemamo vsak delovnik od 9.00 do 19.00.
Pred obiskom se morate obvezno naročiti s klicem na telefonsko številko 031 016 144.

Naročila za psihoterapijo sprejemamo vsak poedeljek od 9.00 do 19.00.
Pred obiskom se morate obvezno naročiti s klicem na telefonsko številko 031016 144.

Kontakt

CPV d.o.o.,Lipahova 31
pe Center za promocijo zdravja Jarše
1000 Ljubljana

Telefon: 031 016 144
Email: info@promocija-zdravja.net

Delovni čas:
Pon–pet: po predhodnem naročilu
Sobota, nedelja in prazniki: zaprto

I am text block. Click edit button to change this text. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

images_backgrounds_Bild_6